Vsebina
- Glavna razlika
- Nasičeni ogljikovodiki v primerjavi z nenasičenimi ogljikovodiki
- Primerjalna tabela
- Kaj so nasičeni ogljikovodiki?
- Primer
- Kaj so nenasičeni ogljikovodiki?
- Primer
- Ključne razlike
- Zaključek
Glavna razlika
Glavna razlika med nasičenimi ogljikovodiki in nenasičenimi ogljikovodiki je, da so nasičeni ogljikovodiki ogljikovodiki, ki vsebujejo enojno kovalentno vez v ogljikovi verigi, nenasičeni ogljikovodiki pa so ogljikovodiki, ki vsebujejo dvojno ali trojno vez v glavni ogljikovi verigi.
Nasičeni ogljikovodiki v primerjavi z nenasičenimi ogljikovodiki
Nasičeni ogljikovodiki so ogljikovodiki, ki vsebujejo samo eno vez v ogljikovi verigi, nenasičeni ogljikovodiki pa so ogljikovodiki, ki vsebujejo dvojno ali trojno vez v glavni ogljikovi verigi. Nasičeni ogljikovodiki so vedno primer alkanov, medtem ko imajo nenasičeni ogljikovodiki vedno primer le alkenov in alkinov. Nasičeni ogljikovodiki so zelo manj reaktivni od nenasičenih ogljikovodikov, medtem ko so nenasičeni ogljikovodiki bolj reaktivni od nasičenih ogljikovodikov. Nasičeni ogljikovodiki pri gorenju v zraku proizvajajo modri in ne-udoben plamen, nenasičeni ogljikovodiki pa pri gorenju v zraku proizvajajo rumen in miren plamen. Nasičeni ogljikovodiki imajo manjšo količino ogljika v primerjavi z vodikom, nenasičeni ogljikovodiki pa imajo večjo količino ogljika v primerjavi z vodikom. Nasičeni ogljikovodiki se običajno pridobivajo iz fosiliziranih živali in rastlin, nenasičeni ogljikovodiki pa se navadno pridobivajo iz rastlinskih materialov. Nasičeni ogljikovodiki se lahko podvržejo substitucijskim reakcijam, nenasičeni ogljikovodiki pa lahko pridejo do adicijskih reakcij. Nasičeni ogljikovodiki vsebujejo veliko vodika, nenasičeni ogljikovodiki pa manjjo količino vodika. Nasičeni ogljikovodiki so primer cikloalkana, nenasičeni ogljikovodiki pa so vedno primer cikloalkena. Nasičeni ogljikovodiki imajo prosti radikalni mehanizem, nenasičeni ogljikovodiki pa elektrofilno adicijsko reakcijo. Nasičeni ogljikovodiki imajo samo sigma vezi, nenasičeni ogljikovodiki pa sigma in pi vezi.
Primerjalna tabela
Nasičeni ogljikovodiki | Nenasičeni ogljikovodiki |
Nasičeni ogljikovodiki so vrste ogljikovodikov, ki v ogljikovi verigi ne vsebujejo le nenasičenosti. | Nenasičeni ogljikovodiki so ogljikovodiki, ki vsebujejo dvojno ali trojno vez v glavni ogljikovi verigi. |
Reaktivnost | |
Manj reaktivno | Bolj reaktivno |
Število obveznic | |
Samo ena sama vez | Dvojna ali trojna vez |
Razred | |
Vključuje alkane | Vključuje alkene ali alkine |
Ugodne reakcije | |
Prosti mehanizem radikel | Elektrofilne adicijske reakcije |
Število ogljikov | |
Manj število ogljikov | Velika količina ogljika |
Število vodika | |
Velika količina vodika | manjša količina vodika |
Zračni zrak | |
Proizvaja modrino in nesoten plamen | Proizvaja rumen in miren plamen |
Viri | |
Pridobivajo ga iz živalskih in rastlinskih fosilov. | Vzame se iz rastlinskih materialov. |
Kaj so nasičeni ogljikovodiki?
Nasičeni ogljikovodiki so ogljikovodiki, ki imajo enotno vez v glavni ogljikovi verigi. Nasičeni ogljikovodiki so zelo manj reaktivni, saj nimajo prostih elektronov. Število vodikov je v alkanih nasičenih ogljikovodikov zelo majhno, medtem ko je število ogljikov veliko pri alkanih nasičenih ogljikovodikov. Alkane običajno imenujemo kot najboljši primer nasičenih ogljikovodikov. V zraku zaradi gorenja nastane modri in nemirni plamen. Viri nasičenih ogljikovodikov so rastlinski in živalski fosilni materiali. Ne vsebuje več vezi kot kovalentne dvojne ali trojne vezi. V njem vse štiri valencije ogljika izpolnjujejo samski z vodikovim atomom. Nasičeni ogljikovodiki se imenujejo v glavnem preprosti ogljikovodiki. Nasičeni ogljikovodiki so manj polarne ali nepolarne organske spojine. Nasičeni ogljikovodiki vedno nasprotujejo adicijskim reakcijam, kot so oksidativni dodatek, hidrogenacija in vezava Lewisove baze. Izraz nasičenost je vzeta iz latinske besede "saturate" pomeni "zapolniti. Nasičeni ogljikovodiki vedno vsebujejo sigmo vez, ki je veliko močnejša od pi vezi. Zato je manj reaktiven. Elektronegativnost ogljika in vodika je skoraj podobna. Torej je razlika v elektronegativnosti zelo zanemarljiva. Zato so ogljikovodiki nepolarni. Nasičeni ogljikovodiki so netopni v polarnih topilih, kot so voda itd.
Primer
Metan, propan, etan itd.
Kaj so nenasičeni ogljikovodiki?
Nenasičeni ogljikovodiki so vrsta ogljikovodikov, ki imajo nenasičenost v obliki več kovalentnih vezi, kot so trojne ali dvojne vezi. Nenasičeni ogljikovodiki so zelo reaktivni, saj imajo proste elektrone. Količina vodika je zelo manjša, količina ogljika pa je velika. Alkeni in alkini so najboljši primeri nenasičenih ogljikovodikov. Na zraku nastane rumen in miren plamen kot posledica gorenja. Najboljši in glavni viri nenasičenih ogljikovodikov so rastlinski materiali. Že njegovo ime nakazuje, da je v glavni ogljikovi verigi podvojilo ali potrojilo trikrat. V njem vse štiri valencije ogljika niso popolnoma zadovoljne in tvorijo dvojno ali trojno vez z drugim atomom v verigi. Nenasičeni ogljikovodiki so polarni in topni v vodi zaradi prisotnosti nenasičenih v spojini. Niso preprosti ogljikovodiki. Vsebuje tako sigmo kot pi vez. Zato lahko zlahka prestane adicijske reakcije, kot so oksidativno dodajanje, hidrogenacija in vezava Lewisove baze. Nenasičeni ogljikovodiki so zelo koristni za tvorbo drugih organskih spojin, zelo koristni pa so tudi za tvorbo ustreznih nasičenih ogljikovodikov. Struktura nenasičenih ogljikovodikov je linearna in razvejena ter ciklična struktura. Cikloalkeni, ciklična struktura nenasičenih ogljikovodikov so vključeni tudi v nenasičene ogljikovodike.
Primer
Eten, propen, buten in cikloheksen itd.
Ključne razlike
- Nasičeni ogljikovodiki so ogljikovodiki, ki imajo samo eno vez v glavni ogljikovi verigi, nenasičeni ogljikovodiki pa so ogljikovodiki, ki imajo več vezi, kot sta dvojna in trojna vez.
- Nasičeni ogljikovodiki so zelo manj reaktivni, nenasičeni ogljikovodiki pa so zelo reaktivni.
- Nasičeni ogljikovodiki proizvajajo modri in nemasni plamen, nenasičeni ogljikovodiki pa povzročajo rumen in miren plamen.
- Nasičeni ogljikovodiki se pridobivajo iz živalskih in rastlinskih fosilov, nenasičeni ogljikovodiki pa iz rastlinskih materialov.
- Nasičeni ogljikovodiki imajo zelo veliko vodika, nenasičeni ogljikovodiki pa veliko število vodikov.
- Nasičeni ogljikovodiki imajo zelo majhno število ogljikov, nenasičeni ogljikovodiki pa zelo veliko ogljika.
Zaključek
Zgornja razprava zaključuje, da so tako nasičeni ogljikovodiki kot nenasičeni ogljikovodiki vrsta ogljikovodikov. Nasičeni ogljikovodiki so ogljikovodiki, ki imajo samo glavno vez v glavni verigi ogljika, nenasičeni ogljikovodiki pa so ogljikovodiki, ki imajo več vezi, kot sta dvojna in trojna vez. Nasičeni ogljikovodiki vključujejo tudi alkane, medtem ko nenasičeni ogljikovodiki vključujejo tako alkene kot alkine.