Vsebina

Glavna razlika med poliamidom in poliamidom je v tem, da Poliimid je polimer imidnih monomerov in Poliamid je makromolekula z ponavljajočimi se enotami, povezanimi z amidnimi vezmi.

• Poliimid

  Poliimid (včasih skrajšano PI) je polimer imidnih monomerov. Poliimidi so v masovni proizvodnji od leta 1955. Polimimidi s svojo visoko odpornostjo na toploto uživajo v raznolikih aplikacijah v vlogah, ki zahtevajo hrapave organske materiale, npr. visokotemperaturne gorivne celice, zasloni in različne vojaške vloge. Klasičen poliimid je Kapton, ki nastane s kondenzacijo piromelitnega dianhidrida in 4,4-oksidianilina.

• Poliamid

  Poliamid je makromolekula z ponavljajočimi se enotami, povezanimi z amidnimi vezmi. Poliamidi nastajajo tako naravno kot umetno. Primeri naravno prisotnih poliamidov so beljakovine, kot sta volna in svila. Umetno izdelan poliamid lahko dosežemo s postopno rastjo polimerizacije ali s trdnofazno sintezo, ki daje materiale, kot so najlon, aramide in natrijev poli (aspartat). Sintetični poliamidi se zaradi visoke trpežnosti in trdnosti pogosto uporabljajo v ilejih, avtomobilskih aplikacijah, preprogah in športnih oblačilih. Najpomembnejši potrošnik je transportna industrija, ki predstavlja 35% porabe poliamida (PA).

  
  

• Polyimide (samostalnik)

  Kateri koli polimer, katerega monomeri so imidi; uporablja za izdelavo visokotemperaturnih smol

• Poliamid (samostalnik)

  Kateri koli od polimerov, ki vsebujejo amidne (ali peptidne) ponavljajoče se enote; primeri vključujejo beljakovine in najlon.

• Polyimide (samostalnik)

  sintetična smola, v kateri so polimerne enote povezane z imidnimi skupinami, ki se uporabljajo predvsem za toplotno odporne filme in prevleke.

• Poliamid (samostalnik)

  sintetični polimer takega tipa, ki je narejen s povezavo amino skupine ene molekule in skupine karboksilne kisline druge, vključno s številnimi sintetičnimi vlakni, kot je najlon.

• Poliamid (samostalnik)

  polimer, ki vsebuje ponavljajoče se amidne skupine