Vsebina

Glavna razlika med fiziologijo in psihologijo je v tem, da je Fiziologija je veda o funkciji živih sistemov in Psihologija je študij duševnih funkcij in vedenj.

• Fiziologija

  Fiziologija (; iz starogrške φύσις (physis), kar pomeni narava, izvor in -λογία (-logia), kar pomeni preučevanje) je znanstvena študija normalnih mehanizmov in njihovih interakcij, ki deluje znotraj živega sistema.Poddisciplina biologije je osredotočena na to, kako organizmi, organski sistemi, organi, celice in biomolekule izvajajo kemijske ali fizikalne funkcije, ki obstajajo v živem sistemu. Glede na velikost polja je med drugim razdeljen na fiziologijo živali (vključno s človeško), fiziologijo rastlin, celično fiziologijo, mikrobno fiziologijo (mikrobni metabolizem), bakterijsko fiziologijo in virusno fiziologijo. Ključnega pomena za razumevanje fiziološkega delovanja je njegova integrirana narava z drugimi vedami, kot sta kemija in fizika, usklajeni mehanizmi homeostatskega nadzora in stalna komunikacija med celicami. Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino podeli tistim, ki v tej disciplini dosegajo pomembne dosežke Kraljevske švedske akademije znanosti. V medicini je fiziološko stanje tisto, ki izhaja iz normalne telesne funkcije in ne patološko, ki je osredotočena na nepravilnosti, ki se pojavljajo pri boleznih živali, tudi pri ljudeh.

  
  

• Psihologija

  Psihologija je veda o vedenju in umu, vključno z zavestnimi in nezavednimi pojavi, pa tudi z mislijo. To je akademska disciplina neizmernega obsega in raznolikih interesov, ki skupaj poiščejo razumevanje nastajajočih lastnosti možganov in vse raznolikosti epifenomen, ki jih manifestirajo. Kot družbena znanost želi razumeti posameznike in skupine z vzpostavitvijo splošnih načel in raziskovanjem posebnih primerov. Na tem področju se poklicni praktik ali raziskovalec imenuje psiholog in ga lahko uvrščamo med socialne, vedenjske ali kognitivne znanstvenike. Psihologi poskušajo razumeti vlogo duševnih funkcij v posameznikovem in družbenem vedenju, hkrati pa raziskujejo fiziološke in biološke procese, na katerih temeljijo kognitivne funkcije in vedenja. Psihologi raziskujejo vedenje in miselne procese, vključno z zaznavanjem, spoznanjem, pozornostjo, čustvi (afektom), inteligenco, fenomenologijo, motivacijo (konacijo), delovanjem možganov in osebnostjo. To se širi na interakcijo med ljudmi, kot so medosebni odnosi, vključno s psihološko odpornostjo, odpornostjo družine in drugimi področji. Psihologi različnih usmeritev upoštevajo tudi nezavedni um. Psihologi uporabljajo empirične metode za sklepanje o vzročno-korelacijskih razmerjih med psihosocialnimi spremenljivkami. Poleg tega, če se nasprotujejo uporabi empiričnih in deduktivnih metod, se nekateri - predvsem klinični psihologi in svetovalci - včasih zanašajo na simbolično interpretacijo in druge induktivne tehnike. Psihologijo opisujejo kot "hub science", psihološka spoznanja pa se navezujejo na raziskave in perspektive s področja družboslovja, naravoslovja, medicine, humanistike in filozofije. Medtem ko se psihološko znanje pogosto uporablja za ocenjevanje in zdravljenje težav z duševnim zdravjem, je usmerjeno tudi v razumevanje in reševanje problemov na več področjih človeške dejavnosti. Po mnogih računih je psihologija na koncu namenjena koristi družbi. Večina psihologov je vključenih v nekakšno terapevtsko vlogo, ki jo izvajajo v kliničnih, svetovalnih ali šolskih razmerah. Številni izvajajo znanstvene raziskave na široko paleto tem, povezanih z duševnimi procesi in vedenjem, in običajno delajo na univerzitetnih psiholoških oddelkih ali poučujejo v drugih akademskih okoljih (npr. Medicinske šole, bolnišnice). Nekateri so zaposleni v industrijskih in organizacijskih okoljih ali na drugih področjih, kot so človeški razvoj in staranje, šport, zdravje in mediji, pa tudi v forenzični preiskavi in ​​drugih vidikih prava.

  
  

• Fiziologija (samostalnik)

  Veja biologije, ki se ukvarja s funkcijami in dejavnostmi življenja ali žive snovi (kot organov, tkiv ali celic) ter s fizikalnimi in kemičnimi pojavi.

• Fiziologija (samostalnik)

  Študij in opis naravnih predmetov; naravoslovje.

• Psihologija (samostalnik)

  Preučevanje človeškega uma.

• Psihologija (samostalnik)

  Študij človeškega vedenja.

• Psihologija (samostalnik)

  Študija vedenja živali.

• Psihologija (samostalnik)

  Duševne, čustvene in vedenjske značilnosti, ki se nanašajo na določeno osebo, skupino ali dejavnost.

• Fiziologija (samostalnik)

  Znanost, ki obravnava pojave živih organizmov; preučevanje procesov, naključnih in značilnih za življenje.

• Fiziologija (samostalnik)

  Traktat o fiziologiji.

• Psihologija (samostalnik)

  Znanost o človeški duši; konkretno sistematično ali znanstveno poznavanje moči in funkcij človeške duše, kolikor jih pozna zavest; traktat o človeški duši.

• Fiziologija (samostalnik)

  veja bioloških znanosti, ki se ukvarjajo z delovanjem organizmov

• Fiziologija (samostalnik)

  procesov in funkcij organizma

• Psihologija (samostalnik)

  znanosti o duševnem življenju