Vsebina
Ključna razlika
Oba pritiska, osmotski tlak in onkotski tlak, sta med seboj povezana, človek, ki je pripravljen razumeti oba izraza, mora razumeti proces osmoze. Kar je osnova obeh pritiskov in ima tudi ključno vlogo v živih organizmih, kjer se prevoz vode in drugih molekul dogaja čez membrane, kot so gosenice in arterije. Osmoza je postopek, pri katerem molekule topila prehajajo skozi polprepustno membrano iz manj koncentrirane raztopine proti visoko koncentrirani raztopini. Po njem je osmotski tlak najmanjši tlak, potreben za zaustavitev notranjega pretoka topila po polprepustni membrani, po drugi strani pa je onkotski tlak aka koloidni osmotski tlak vrsta osmotskega tlaka, pri katerem pritisk izvajata albumin in beljakovine. v plazmi krvnih žil, da vodo potegne v obtočni sistem. O biološkem gibanju v telesu se tukaj govori o osmotskem in onkotskem tlaku. Oba skupaj se imenujeta „Starling Force“, ker urejata pasivno izmenjavo vode med kapilarno mikrocirkulacijo in intersticijsko tekočino.
Primerjalna tabela
| Osmotski tlak | Onkotski tlak | |
| Opredelitev | Osmotski tlak je najmanjši tlak, potreben za zaustavitev vstopa topila skozi polprepustno membrano. | Onkotski tlak aka koloidni osmotski tlak je vrsta osmotskega tlaka, pri katerem se albumin in beljakovine v plazmi krvne žile pritiskajo, da vodo potegnejo v obtočni sistem. |
| Merjeno z uporabo | Osmometer | Onometer |
| Dejavniki | Osmotski tlak je neposredno sorazmeren temperaturi in koncentraciji topljenca v raztopini. | Onkotski tlak je neposredno sorazmeren številu koloidov v raztopini. |
Kaj je osmotski tlak?
Osmotski tlak je zunanji tlak, ki je potreben za preprečitev vstopa topila v raztopino, ločen s polprepustno membrano. Da bi dejansko ugotovili, kako ta pritisk deluje na raztopino, je treba vedeti o procesu osmoze, pri katerem molekule topila prehajajo skozi polprepustno membrano od manj koncentrirane raztopine do visoko koncentrirane raztopine. Pleffersova metoda ter Berkeleyjeva in Hartleyjeva metoda sta najbolj znani metodi za določanje osmotskega tlaka, čeprav se v današnjem času za določanje osmotskega tlaka uporablja tudi aparat, znan kot Osmometer. Osmotski tlak je neposredno sorazmeren temperaturi in koncentraciji topljenca v raztopini, medtem ko je obratno sorazmeren z volumnom raztopine. Raztopine na podlagi atmosferskega tlaka lahko razdelimo večinoma na te tri vrste: 1) Izosmotska raztopina: Atmosferski tlak raztopine je enak okoliškemu. 2) Hiperosmotska raztopina: Atmosferski tlak raztopine je višji od okoliškega. 3) Hipoosmotska raztopina: Atmosferski tlak raztopine je nižji od okoliškega.
Kaj je onkotski tlak?
Onkotski tlak aka koloidni osmotski tlak, je natančno vrsta tlaka v bioloških tekočinah. Še več, to je vrsta osmotskega tlaka, pri katerem se v plazmi krvnih žil pritiska albumin in beljakovine, da vodo potegnejo v obtočni sistem. Pravzaprav je tlak v osmolalnosti z obstojem koloidov v raztopini. Onkotski tlak je oblika osmotskega tlaka, ki je potreben za preprečevanje koloidnega osmotskega pretoka v telesu. Ta pritisk ima ključno vlogo pri vzdrževanju vodne ravnovesja telesnih tkiv. V živalskem telesu so beljakovine in albumini odgovorni za večino onkotskega tlaka, saj v kapilarah krvne plazme albumin vodi 75% celotnega onkotskega tlaka. Onkotski tlak se meri z onometerjem in je sorazmeren s številom koloidov v raztopini.
Osmotski tlak v primerjavi z onkotskim tlakom
- Osmotski tlak je najmanjši tlak, potreben za zaustavitev notranjega pretoka topila čez polprepustno membrano, po drugi strani pa je onkotski tlak aka koloidni osmotski tlak vrsta osmotskega tlaka, pri katerem pritisk izvajata albumin in beljakovine v krvi posoda plazma, da vleče vodo v obtočni sistem.
- Pleffersova metoda ter Berkeleyjeva in Hartleyjeva metoda sta najbolj znani metodi za določanje osmotskega tlaka, čeprav se v današnjem času za merjenje osmotskega tlaka uporablja tudi aparat, znan kot Osmometer, medtem ko onkotski tlak meri z onometer.
- Osmotski tlak je neposredno sorazmeren s temperaturo in koncentracijo topljenca v raztopini, onkotski tlak pa je neposredno sorazmeren številu koloidov v raztopini.
