Vsebina

• Glavna razlika
• Vzajemnost proti komenzalizmu
• Primerjalna tabela
• Kaj je vzajemnost?
• Primer
• Kaj je kommenzalizem?
• Primer
• Ključne razlike
• Zaključek

Glavna razlika

Glavna razlika med vzajemnim in komenzalnim je v tem, da je vzajemnost tista oblika simbiotskega odnosa med dvema ali več organizmi, kjer vsi dobijo koristi, medtem ko je kommenzalizem vrsta odnosa med dvema ali več organizmi, vendar le eden dobi koristi, drugi pa je nepoškodovan.

Vzajemnost proti komenzalizmu

Vzajemnost je tista vrsta simbiotskega odnosa, pri katerem obe vpleteni vrsti koristijo odnos. Po drugi strani pa kommensalizem predstavlja tisto vrsto simbiotskega odnosa, kjer samo en organizem dobi koristi, drugi pa ne koristi in ne škodi odnosu. V primeru vzajemnosti sta oba organizma soodvisna, medtem ko v primeru kommenzalizma oba organizma nista odvisna drug od drugega. v vzajemnosti imajo posamezniki obvezno vrsto odnosa, medtem ko v kommenzalizmu organizmi nimajo obvezne vrste odnosa. Vzajemnost je kratkoročno razmerje, po drugi strani pa je kommenzalizem vrsta dolgoročnih odnosov.

Primerjalna tabela

Kaj je vzajemnost?

Vzajemnost vsebuje obojestransko koristen odnos, ki vključuje dve ali več vrst, ki so različne. Z drugimi besedami, vrste, ki so vpletene v ta odnos, imajo različne potrebe za preživetje. Obstajajo različne vrste medsebojnih odnosov, ki temeljijo na prevozu, obrambi, prehrani in zavetišču. Pomemben vidik medsebojnih odnosov je, da so obvezni. To kaže, da sta vsaka ali vrsta odvisni drug od drugega. Vsak organizem potrebuje drugega, da živi. To naj bi ustvarilo ravnovesje v ekosistemu, kjer so različni organizmi odvisni drug od drugega za svoje preživetje. To so naslednje vrste medsebojnih odnosov, odvisno od različnih dejavnikov:

• Prehranski vzajem: Razmerje med rožo in čebelo temelji na prehranskih potrebah. Čebele se prehranjujejo s cvetnim nektarjem, ki ga proizvaja cvetje, hkrati pa delujejo kot opraševalno sredstvo na cvetove. Obe vrsti imata koristi v tem medsebojnem odnosu.
• Zavetišče vzajem: Človeška bitja potrebujejo bakterije v svojem prebavnem sistemu, medtem ko na drugi strani nudijo zavetje bakterijam. Tako je prebavni proces pri ljudeh obojestransko koristen tako za gostitelje kot za bakterije.
• Obrambni vzajem: Mravlje zaščitijo rastline akacije pred brskalniki, mravlje pa dobijo hrano iz teh gostiteljskih rastlin. Oba organizma imata koristi od te oblike simbiotskega odnosa.
• Prometni vzajem: Čebele prenašajo cvetni prah z ene rože na drugo in ta postopek olajša navzkrižno opraševanje.

Primer

Razmerje med čebelami in rožami ter človekom in prebavnimi bakterijami.

Kaj je kommenzalizem?

Komenzalizem je neke vrste odnos, v katerem sobivata dva ali več organizmov, vendar le en organizem dobi koristi od tega povezovanja. Drugega partnerja, ki nima koristi, tovrstni odnosi ne škodijo. V kommensalizmu drugi del koristi v obliki pridobivanja hranil, zavetišča, podpore in prevoza. V tem partnerstvu je razvidno, da organizem gostitelj, ki nudi zavetje ali prevoz drugim organizmom, ne škodi. Ta vrsta razmerja je razdeljena na naslednje kategorije:

• Inkvininizem: En organizem se zaveti pred gostiteljskim organizmom, vendar mu ta organizem ne škodi. Tako kot drevesa trajno zavetje epifitskih rastlin, ki rastejo na njih, vendar na organizmih gostiteljih ni škode.
• Metabioza: Gostiteljski organizem drugemu organizmu nudi življenjski prostor, vendar gostiteljskemu organizmu ni škode. Rakovi puščavniki lahko na primer uporabljajo svoje mrtve polže, in da gostiteljskemu organizmu ne škodijo.
• Feres: Gostiteljski organizem daje prevoz drugemu organizmu, vendar na partnerju, ki nosi drugega, ni škode. Ptice, na primer, zagotavljajo prevoz mlinic, vendar v tem procesu ne poškodujejo.
• Mikrobiota: Drugi organizmi tvorijo skupnosti z gostiteljskim partnerjem. Na primer, pilotske ribe vozijo morskega psa, da pridobijo hrano, vendar gostiteljskemu organizmu ne škodijo.

Primer

Puščavni raki, ki uporabljajo mrtve polže za zavetišča in melipede, ki potujejo na pticah.

Ključne razlike

1. V medsebojnem razumevanju tako organizma koristita, medtem ko pri kommenzalizmu en organizem dobi koristi, drugi pa koristi niti škode.
2. Vzajemnost je obvezen odnos, medtem ko komesalizem ni obvezen odnos.
3. V vzajemnosti je en organizem odvisen od drugega organizma za njihovo preživetje, po drugi strani pa v kommenzalizmu en organizem ni odvisen od drugega organizma za njihovo preživetje.

Zaključek

Zaključek tega članka je, da sta vzajemnost in komenzalizem obe vrsti simbiotskih odnosov. V vzajemnosti sodelujeta dva ali več organizmov, ki so odvisni drug od drugega za preživetje, in oba organizma imata koristi, vendar na drugi strani v kommenzalizmu dva ali več organizmov, ki sodelujejo, niso odvisni drug od drugega za svoje preživetje, in samo en organizem dobi koristi, drugi partner pa ne škodi.