Vsebina
Znani (pridevnik)
Dobro znano.
Znani (pridevnik)
V javnosti.
"Nekateri ljudje so znani le v svojem mestu."
Znan (glagol)
Da bi bil znan; prinesti ugled.
Zloglasni (pridevnik)
Slab ugled, nespodbuden; zloglasno slabo, neprijetno ali zlo; splošno znana, predvsem za nekaj slabega.
"Bil je zlog izdajalec."
"Bil je zloglasni krivec."
Zloglasni (pridevnik)
Povzročanje zloglasnosti sramotno.
"To zloglasno dejanje omami vse vpletene."
Zloglasni (pridevnik)
Ob upoštevanju sodne kazni, ki je zloglasni osebi odvzela določene pravice; to je vključevalo prepoved opravljanja javnih funkcij, izvrševanja franšize, prejemanja javne pokojnine, dela porote ali pričanja na sodišču.
Znani (pridevnik)
Slavljen v slavi ali javnem poročilu; priznan; Mach govoril; odlikovan v zgodbi; - se uporablja bodisi v dobrem ali slabem pomenu, predvsem v prejšnjem; pogosto sledi za; kot, znan po erudiciji, zgovornosti, vojaški spretnosti; slavni gusar.
Zloglasni (pridevnik)
Zelo slabega poročila; s slovesom najslabše vrste; pridržan; kriv za nekaj, kar izpostavlja zloglasnost; osnova; razvpito grozno; gnusno; kot, zloglasni izdajalec; zloglasni krivokletnik.
Zloglasni (pridevnik)
Povzročati ali povzročiti sramoto; zasluži odvračanje; škandalozno do zadnje stopnje; kot zloglasno dejanje; zloglasne poroke; zloglasna korupcija.
Zloglasni (pridevnik)
Označeno z obsojenostjo zaradi obsodbe za kaznivo dejanje; saj po običajnem pravu zloglasna oseba ne more biti priča.
Zloglasni (pridevnik)
Imeti slabo ime kot kraj, kjer je bilo storjeno zlorabo ali kot povezano z nečim gnusnim; zato nesrečnik; nevarno; nevarno.
Znani (pridevnik)
splošno znana in cenjena;
"slavni igralec"
"slavni glasbenik"
"slavni znanstvenik"
"slavni sodnik"
"pomemben zgodovinar"
"priznani slikar"
Zloglasni (pridevnik)
izredno slab ugled;
"zloglasni gangster"
"okrožje razpisov je bilo razvpito za vice"
